Sindikat slovenske šole ugotavlja, da Zakonski odlok št. 62/2017, ki uvaja preverjanje znanja italijanskega jezika na državnem izpitu za maturante šol s slovenskim učnim jezikom, odpira vrsto vprašanj didaktične in organizacijske narave, v katere sindikat trenutno noče poseči.
Kljub temu pa ne more zamolčati ugotovitve, da se je v tem primeru pokazalo še enkrat, kako zakonski ukrepi, ki so sprejeti mimo slovenskih šolskih ustanov in slovenskega predstavništva, so večkrat izvor številnih problemov in kažejo na veliko šibkost slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Sindikat slovenske šole opozarja, da, ko se v Rimu sprejemajo zakonske odločitve, ki se tičejo slovenskega šolstva, bi moralo priti nujno do predhodnega posvetovanja s posebnim uradom, ki je predviden po prvem odstavku 13. člena zakona 38/01 oz. z deželno šolsko komisijo, ki jo predvideva tretji odstavek 13. člena zakona 38/01.
Vlada, v primeru spreminjanja poteka mature na slovenskih šolah, bi morala biti pri še posebej pozorna, saj besedilo Zakonskega odloka 62/2017 je bilo sprejeto tudi brez mnenja Višjega šolskega sveta, v katerem lahko Slovenci računamo na svojega predstavnika.
Tako se je zgodilo, da zakonski odlok 62/2017 je razširil tudi za slovenske šole pravilo, ki je sicer ustrezalo potrebam nemške manjšine na Južnem Tirolskem, ni pa preveril, če ukrep ustreza potrebam naše skupnosti.
Ukrep sam, kot že rečeno odpira nedvomno vrsto didaktičnih vprašanj glede poteka izpita samega, od priprave dijakov, vsebinskih in oblikovnih izvajanj naloge same, organizacije izpita itd..
Prav zaradi tega Sindikat ponovno poziva politične srede, naj končno uzakonijo prakso, da ob sprejemanju odločitev, ki se tikajo ustroja slovenske šole, tako vlada, kot ministrstvo za šolstvo kot tudi parlament, se predhodno posvetujejo s posebnim uradom za vprašanje slovenske šole in s slovensko deželno šolsko komisijo. Gre vendar za dva organa predvidena po državnem zakonu 38/01.