Sindikat slovenske šole je mnenja, da v pričakovanju celostne ureditve vprašanja slovenskega šolstva, mora vlada Republike Italije, v skladu z obstoječimi zakonskimi določili, prednostno rešiti vsaj tri ključne problematike slovenskega šolstva v Italiji.
Kot prvo sindikat opozarja, da mora vlada Republike Italije prenesti na posebni urad, predviden po 1. odstavku 13. člena zakona 38/01, večje operativne pristojnosti in ga posledično tudi številčno ojačiti z osebjem, kakor je predvideno po 7. členu zakona 932/73.
Kot drugo sindikat mneni, da mora vlada Republike Italije rešiti problem priznanja Sindikata slovenske šole, ki ga je Paritetni odbor, v skladu z 22. členom zakona 38/01, prepoznal kot sindikalno organizacijo, ki predstavlja slovensko narodno skupnost v Italiji že 19. julija 2002 in kar je Deželni odbor FJK potrdil s sklepom 760 z dne 1.4.2009.
Dejstvo, da Sindikat slovenske šole ni priznan, dejansko onemogoča opravljanje redne sindikalne dejavnosti, kar ustvarja resne probleme pri politikah zaposlovanja v slovenskih šolah. To potrjujejo tudi številke, ki neizpodbitno kažejo, da nestalne pogodbe med slovenskim učnim osebjem presegajo 30% vseh delovnih pogodb, medtem ko je vsedržavni standard nestalnih delovnih pogodb približno 15%.
Kot tretje sindikat slovenske šole opozarja na specifiko manjšinskega šolskega modela, ki zahteva od učnega osebja posebno didaktično pripravo in specifične organizacijske ter evalvacijske modele. Zaradi tega sindikat spodbuja nastanek meddržavnega znanstveno-raziskovalnega delovnega telesa, katerega cilj naj bi bil spremljati kvalitetno rast manjšinskega šolskega modela tako v Italiji kot v Sloveniji v luči spodbujanja procesov evropske integracije na slovensko-italijanski meji.